Josip Lesar (r. 13. 9. 1901, Hrovača; u. 4. 11. 1984, Buenos Aires, Argentina).
Ljudsko šolo je obiskoval v Ribnici (1907–1913), jeseni 1913 je začel obiskovati škofijsko gimnazijo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani. Študiral je pravo in se 1926 zaposlil v notarski pisarni dr. Grobelnika v Ribnici. 1930 se je poročil in 1934 postal notar v Brežicah. Tam je postal vidni član SLS in tudi politični vodja v okraju. Ko so Brežice aprila 1941 zasedli Nemci, se je z družino (žena in dva otroka) umaknil v rojstno Ribnico, nato pa v Ljubljano. 1945 se je z družino umaknil na Koroško, od tam že po treh dneh v Videm, Monigo ter v begunski taborišči Servigliano in Senigallia. 1948 se je z družino preko Nemčije z ladjo preselil v Argentino. V Argentini mu študija prava niso priznali, dobil pa je zaposlitev uradnika na ministrstvu za javna dela, kjer je delal do upokojitve.
Ne še dve leti po prihodu v Argentino je pripravil knjigo o njegovi rojstni vasi – Hrvača: opis gospodarske strukture kmečke vasi. Knjiga je izšla posthumno leta 2023.
Urejal je mnogo spiskov, kot primer med njimi je vredno izpostaviti Seznam požganih vasi med drugo svetovno vojno na območju Dolenjske, Bele krajine, Ljubljane in okolice. To je edinstven dokument, iz katerega je razvidna razsežnost okupatorjevega in revolucionarnega nasilja po različnih občinah. Lesarjeve originalne zapiske, kot tudi zvezek, hrani Študijski Center za Narodno Spravo (SCNR) in je sedaj v digitalni obliki dostopen zainteresirani javnosti. SCNR sedaj ureja tudi njegovo avtobiografsko delo Pismo potomcem.
Njegov največji doprinos rojstni Ribniški dolini, za katerega se je trudil dolgo let, pa je bilo reševanje zapiskov, urejanje in objava monumentalne Zgodovine Ribnice in ribniške pokrajine, ki je predstavljalo življenjsko delo njegovega prijatelja, takrat že pokojnega ribniškega dekana Antona Skubica. Izšla je kot 786 strani obsegajoča knjiga v Buenos Airesu leta 1976.
Pripravila: Vera Lesar in Marina Gradišnik.