Jesen kar vabi na popotovanja in tako smo se tudi člani Muzejskega društva Ribnica 5. oktobra odpravili na potep v Belo krajino.
Bela krajina se nahaja v jugovzhodni Sloveniji. Znana je po mnogih naravnih in kulturnih znamenitostih. Za razlago imena obstaja več možnosti: steljniki – gozdovi z brezo in orlovo praprotjo, belokranjska noša, bela kamnina – apnenec. Pokrajina leži med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Geografsko jo označujemo kot kraški ravnik. Njeno središče je mesto Črnomelj, skozi katerega teče reka Lahinja.
V Belo krajino smo vstopili skozi vas Jugorje, kjer je znana gostilna Badovinac. Od mnogih specialitet je še posebej znano njihovo domače zeliščno žganje, imenovano »karampampuli«.
V vasi Radovica smo si ogledali OŠ Brihtna glava. Ta šola je opremljena enako, kot so bile šole v 50. letih prejšnjega stoletja. V njej smo kot »učenci« tudi mi na šaljiv in sproščen način spoznavali naravno in kulturno dediščino Bele krajine. Vsak obiskovalec je ob zaključku »učne ure« prejel tudi »izpričevalo«.
Nato smo se odpeljali, do naselja Rosalnice, ki je dobilo ime po »rusaljah«, starem običaju poganskih Slovencev, ki so spomladi na grobovih zažigali kresove. Naselje je danes znano po treh gotskih cerkvah, imenovanih Tri fare. Cerkve so v 12. stoletju sezidali vitezi križniki, ki so imeli komendo v Črnomlju.
Naša naslednja postaja je bilo mesto Metlika. Metlika se je razvila ob stiku ravnine ob reki Kolpi z gričevjem, ki se proti severu dviga h Gorjancem. Je mesto s pestro zgodovino, o kateri priča tudi sam grb z dvema krokarjema. Ogledali smo si metliški grad, v katerem je urejen Belokranjski muzej, katerega razstava nosi naslov »Življenje ljudi v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja«. Ob gradu v stavbi stare sokolske telovadnice pa ima prostore Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki je bil pobudnik za ustanovitev muzeja in dolgoletni predsednik Gasilske zveze Slovenije. V Metliki je bila namreč 18. septembra 1869 ustanovljena prva požarna obramba na Slovenskem.
Belokranjski muzej je leta 2003 s hvaležnostjo in veliko odgovornostjo prevzel donacijo pokojnega metliškega rojaka akademika prof. dr. Vinka Kambiča in njegove soproge Vilme Bukovec Kambič, prvakinje ljubljanske opere. Muzeju sta podarila Kambičevo rojstno hišo, v kateri je zbirka nacionalnega pomena, ki jo sestavljajo osebna zbirka, kulturno – zgodovinski predmeti in likovna dela različnih slovenskih umetnikov. Tudi nam je bilo zelo zanimivo si ogledati to bogastvo nacionalnega pomena.
Našo ekskurzijo smo nadaljevali proti vasi Otok. Na poti do nje smo videli razstavljeno letalo Dakota DC3. To je ameriško transportno letalo iz 2. svetovne vojne. Leta 1984 so ga postavili kot muzejsko obeležje na partizanska letališča v Sloveniji. Seveda smo se ustavili pri letalu, se sprehodili pod njegovim trupom ter se ob tem čudili inženirski odličnosti.
Zadnji ogled je bil namenjen reki Krupi. Izvira v istoimenski vasi pod zatrepno 30 m visoko steno. Pod njo je 7 m globoko izvirno jezero. V bližini izvira se nahaja tudi turistična kmetija Cerjanec, ki je raj za vse željne tradicionalne belokranjske kuhinje. Tukaj smo tudi mi pozno popoldan s kosilom zaključili naš izlet in se polni vtisov vrnili domov.
Zapisala Milka Jamnik
