V lepem sončnem popoldnevu smo se v petek, 21. junija, člani Muzejskega društva Ribnica, v okviru načrtovanih rednih letnih popoldanskih sprehodov po občinah, ki jih društvo vključuje, tokrat odpravili na popoldanski potep po Binklu in Dragarski dolini.
Kot je bilo dogovorjeno, smo se ob 1530 zbrali na novi parkirni ploščadi na Hribu in se po kratkem klepetu odpravili proti Binklu. Na križišču za Novi in Stari Kot je vodenje prevzela Nevenka Dražetić in nas odpeljala do gasilskega doma v Novem Kotu, kjer sta nas že čakala g. Franc Ješelnik in ga. Majda Malnar in nas povabila v prijetno hladno notranjost lepo urejenega gasilskega doma. Ob prijaznem okrepčilu sta nam predstavila zgodovino Binkla in življenje domačinov nekoč in danes. Obiskali smo tudi domačijo pri Korošcu, kjer naj bi se pred več stoletji začelo naseljevanje teh krajev.
Po neokrnjeni naravi, ki je navduševala udeležence, smo se odpeljali do cerkve Marijinega obiskanja v Dragi, kjer je Vlado Mohar ob ogledu predstavil nekaj dejstev iz preteklosti tega območja. Nevenka pa nas je povabila na krajši sprehod do središča Drage in nam opisala, kako so ljudje živeli tukaj še pred nekaj desetletji, ko je imela danes mirna vas še status pravega lokalnega središča s šolo, pošto, trgovino, z matičnim uradom, uradom gozdnega gospodarstva in zdravstvenim domom. Spomnili smo se tudi na to, da je pred dobrimi 130 leti tu preživljala svoje otroštvo pisateljica Zofka Kveder.
Po vnaprej postavljenem urniku smo se nato odpeljali še do Trave. Tu smo si najprej ogledali spominski kotiček učiteljice Nade Vreček, ki je sem prišla kot mlada učiteljica in svoje življenje posvetila prizadevanjem za boljše življenje ljudi na tem območju. Po krajšem sprehodu po vasi in pokopališču pa smo se oglasili še pri gospe Marti Štajner, ki nam je predstavila svojo edinstveno zbirko orodja, ki so ga nekoč uporabljali za življenje na kmetiji, vse od kuhinjske opreme pa do orodij za obdelovanje zemlje, delo v gozdu, pripravo drv, izdelavo raznih predmetov itd. Tudi iz njene pripovedi smo lahko izvedeli marsikaj zanimivega. Na koncu nam je povedala še nekaj stavkov v kočevarščini, to je v starem jeziku nekdanjih kočevarskih naseljencev v teh krajih.
Da smo se lažje vrnili v Loški Potok, pa so poskrbeli člani KŠD Draga in nam v domu krajanov v Podpreski pripravili »nekaj za pod zob«. Zadovoljni in polni novih spoznanj smo na izhodišče našega potepa na Hribu prispeli malo pred deveto uro zvečer.
Zapisal: Vlado Mohar
