V zgodnjih jutranjih urah smo se člani in simpatizerji Muzejskega društva Ribnica odpravili na potep po Slovenski Istri. To je bila prva celodnevna ekskurzija društva po več kot dveh letih. Zanimanje je bilo veliko in temu primerna je bila tudi udeležba.
Naš prvi postanek je bil v Luki Koper, po kateri nas je popeljal upokojeni delavec Luke. Izvedeli smo veliko zanimivi informacij. Na primer, da je Luka Koper edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, nastalo je leta 1957, razcvet pa je doživelo po letu 1967, ko je postalo železniško povezano z zaledjem. Danes ima status mejne vstopne točke Evropske unije in proste cone. Svojo dejavnost opravlja na specializiranih terminalih: za kontejnerje, avtomobile in druga vozila, generalne tovore, hlajene tovore, les, minerale in rudnine, žita in krmila, glinico, premog in železovo rudo ter živino. Sprejme lahko ladje z nosilnostjo tudi do 180.000 ton.
Po ogledu Luke Koper, se nam je na avtobusu pridružil Pavle Goja, domačin iz Krkavč, ki smo se mu prepustili pri odkrivanju krajev v zaledju Istre. Najprej nas je peljal skozi Koper na Destradijev trg, kjer se nahaja Frančiškanski samostan s cerkvijo sv. Ane. Samostansko poslopje, je bilo po drugi svetovni, leta 1954, nacionalizirano in takrat so v njem uredili zapore. G. Goja nam je zaupal, da je kot mladenič, tudi sam delal v tem zaporu. V teh prostorih so bili zapori vse do leta 2004, ko so se naposled preselili v novo zgradbo. Danes so ti prostori zopet v lasti frančiškanov. Po ogledu samostana smo se zapeljali do Koštabone, stare istrske vasi, ki je bila prvič v zgodovinskih virih zabeležena že leta 1186. Ime je dobila po rimski boginji Boni, boginji zdravja, plodnosti in materinstva. Po izročilu bi naj tam, kjer je danes župna cerkev sv. Kozme in Damijana, stal antični tempelj, posvečen boginji Boni. Prav ta boginja je kraju dala tudi ime - Castrum Bonae - Costa bona - Koštabona. Med sprehodom skozi vas smo si ogledali stare istrske hiše, nekdanjo šolo in tudi hišo, danes spremenjeno v kapelo, kjer bi se naj rodil blaženi diakon Elij, učenec sv. Mohorja, apostol in zavetnik Kopra in misijonar Istre. Videli smo tudi hišo v kateri je bila rojena slovenska pevka Elda Viler. Po ogledu Koštabone smo se odpravili na kosilo v vas Puče. Glede na vročino, je bil pravi čas, da smo se ohladili v stari kmečki gostilni, kjer so gostitelji poskrbeli za okusen obrok, g. Osvald pa za odlično vzdušje z igranjem na harmoniko.
Okrepčani smo pot nadaljevali proti Krkavčam, kjer smo si najprej ogledali Oljarno, ki še vedno deluje in vse zakonitosti pridelave oljčnega olja. Po tem smo se odpravili na ogled same vasi Krkavč. Vas je zgrajena na treh živih skalah in nudi čudovite razglede na okolico. Na trgu v jedru vasi, na dveh ogromnih naravnih kamnitih ploščah stoji Cerkev sv. Mihaela. Gre za bogato opremljeno baročno enoladijsko cerkev z renesančno zasnovo in beneškim tipom zvonika, ki je včasih služil kot obrambni stolp. Na ploščadi pred cerkvijo nas je gospod Goja ohladil z domačimi češnjami in pijačo. Po ogledu cerkve je sledil za najpogumnejše še sprehod skozi vas Krkavče.
Za zaključek smo si z interpretacijo g. Goje v Novi vasi, v domu kulture »Zmaga«, ogledal poslikave domačina Emila Gaziča, ki prikazujejo kmečka opravila, vas in njene prebivalce. Od gospoda Golje smo se na tem mestu poslovili, polni istrskih zelišč in šopkov smo krenili proti domu, a spotoma zavili še v Marezige od koder je fascinanten pogled na Koprski zaliv in Luko Koper, kjer smo začeli naše celodnevno popotovanje. Po kozarčku avtohtonih istrskih vin na vinski fontani smo se počasi odpravili nazaj proti domu.
Posebna zahvala gre članoma društva Ivanki Peterlin in Janezu Tanku, ki sta s svojim strokovnim znanjem pripomogla k celovitosti ekskurzije, saj smo od njiju dobil ključne informacije in širšo sliko v zgodovinski in geografski prerez časa in prostora.
Hvala vsem za prijetno druženje. Bilo je nepozabno. Jeseni se ponovno vidimo – tokrat pa gremo na Štajersko.
Pripravila: Marina Gradišnik
