V letošnjem letu člani Muzejskega društva Ribnica nadaljujemo z obiskovanjem bližnjih trgov, vasi in mest. V sredo, 13. aprila smo se tako odpravili v Velike Lašče.
Zbrali smo se pred Levstikovim domom, kjer nas je sprejela članica društva in kustosinja zavoda Trubarjevi Kraji mag. Barbara Pečnik. Prijazno nas je povabila na razstavo Velike Lašče skozi obrti, kjer smo spoznali Velike Lašče v času od leta 1913, ko so postale trg, do 2. polovice 20. stoletja. Velike Lašče smo spoznali skozi najrazličnejše dejavnosti, ki so se odvijale v trgu in sledove katerih lahko vsaj malo zaslutimo za zidovi današnjih trških hiš.
Razstava se prične s prikazom gostiln – hudičevih kapelic, ki so kraljevale v Laščah. Ivan Pucelj in Jože Javoršek jih omenjata kar 13. »Tak majhen kraj, tak reven kraj, pa ima trinajst gostiln: pomislite, o preljubi bratje v Gospodu: Lašče trinajst gostiln, trinajst hudičevih kapelic. Amen!«, je gromel s prižnice velikolaški župnik v začetku 20. stoletja.« (Ivan Pucelj, Vesela pisarija, 1938).
Gostilne so bile najrazličnejših vrst. Bile so furmanske gostilne, take, ki so stregle samo pijačo, spet druge tudi jedačo, trške gostilne, pa liberalne in klerikalne, pisatelj Jože Javoršek se je celo zavzemal, da bi Lašče dobile pri Kuklju celo svojo prvo literarno krčmo.
Gostilne so bile pogosto združene z najrazličnejšimi dejavnostmi, na primer s kmetijstvom, mesarstvom, lesno in živinsko trgovino, trgovino na debelo in drobno, pekarijo, sifonarstvom. Seznanili smo se tudi s pomembnimi javnimi stavbami v trgu, kot so občinska stavba, Levstikov dom oziroma nekdanji Vatikan, Zadružna stavba ter trgovine. Na razstavi so predstavljene čevljarska, krojaška in sedlarska zbirka, prvi dve smo preko odličnih pričevalcev spoznali tudi na dokumentarnem filmu avtorja Tadeja Bavdka.
Po zgodovinskem uvodu v zgodovino Velikih Lašč je sledil še kratek sprehod po samem kraju. Pot nas je vodila po Stritarjevi cesti (ki bi jo lahko poimenovali kar Obrtna ulica – skoraj v vsaki hiši je namreč vsaj nekaj časa živel kakšne obrtnik), po Šolski ulici do Trubarjeve ceste s križiščem proti Novi vasi, kjer je včasih delovala Gostilna pri Drakslerici, predvsem poznana po tem, da je v njej Levstik prvič uprizoril svojo kmečko burko Juntez. Nadaljevali smo čez Trubarjev park nazaj proti središču Lašč, mimo občinske stavbe do vatikanskega vodnjaka naprej proti Zdravstveni postaji in Javorškovi ulici. Na drugem velikolaškem trgu – Levstikovem trgu smo slišali zanimivosti o zgodovini velikolaške cerkve in prvem velikolaškem župniku Janezu Brodniku, o postavitvi spomenika Franu Levstiku in o nekdaj največji velikolaški gostilni Pri Matetu (Pri Matijetu). Pokukali smo tudi Zazid, kjer je še danes najbolj vidna podoba nekdanjih Lašč, sprehod pa smo zaključili v Gostilni pri Kuklju na gluhih štrukljih v lešnikovi omaki z medom.
Bilo je res eno lepo popoldne, popoldne prijetnega druženja in zanimivih zgodb. Ob sproščenem klepetu smo ponovno ugotovili, kako slabo poznamo svoje kraje. Poslovili smo se z mislijo, da se moramo v bližnji prihodnosti ponovno podati na kakšen skupni potep.
